Med 2. in 5. minuto po velikem poku nastanejo jedra prvih elementov: vodik, helij in manjše količine devterija, helijevega izotopa 3, litija in berilija. Kje nastaja litij v vesolju? Prof. dr. Maruša Bradač s FMF. Ugriznimo znanost, Druga plat litija, četrtek, 17.15 na TV SLO1!

Litij v visokih odmerkih lahko povzroča litijevo demenco, zato ga niso povezovali z zaščito pred njo. Danes kažej, da naravno prisoten litij v možganih lahko zaščiti in celo obrne simptome Alzheimerjeve bolezni. Prof. Milica Gregorič Kramberger Ugriznimo znanost: Druga plat litija, 17.15 na TV SLO1!

1948 so bili z litijem zdravljeni prvi pacienti z bipolarno motjo. Veliko raziskav po svetu je pokazalo povezavo med večjo količino litija v pitni vodi in manjšo stopnjo samomorov. Kako vpliva litij na naše možgane? Dr. Marko Vrbnjak odgovarja. Ugriznimo znanost: Druga plat litija, 17.15, TV SLO1!

Četrtek je dan za znanost!

Posledice premalega uživanje beljakovin: zaprtje oz. težave z odvajanjem, kar lahko privede do hemeroidov ali žepkov v črevesju, višje tveganje za srčno žilne bolezni in raka debelega črevesa, debelost, sindrom razdražljivega črevesa. Aljoša Kuzmanovski z UKC Ljubljana. www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...

Hrana vsebuje OH, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine uravnavajo krvni sladkor, pomagajo zniževati holesterol in krvni tlak, preprečujejo zaprtje. Vendar 90% Slovencev zaužije premalo vlaknin. Dr. Živa Lavriša, Inštitut za nutricionistiko. www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...

“Wild nature is not a crop but a cathedral, and a single old-growth forest is a databank containing more info than any legions of supercomputers could hold.” Rick Bass

Georg von Hevesy je sumil, da mu gospodinja pripravlja jedi iz ostankov.🤔Ostanke hrane je posipal z radioaktivnim sledilom.💡Ko mu je gospodinja postregla isto hrano, je z detektorjem potrdil,da je radioaktivna.🤨 Več s prof. Luko Snojem in dr. @vesnazupanc.bsky.social v: www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...

Srbski znanstvenik Milutin Milankovič je izračunal, kako gibanje Zemlje okoli Sonca ter vpliv planetov in Lune povzročajo ledene dobe na Zemlji. Palata nauke, Beograd

Beograjska roka, prva bionična roka na svetu, narejena 1963 na Institutu Mihajlo Pupin. Omogočala je prijemanje predmetov z upogibanjem in iztegovanjem prstov. Roka iz konca 80-ih je omogočala rokovanje. Zadnja pa naravno interakcijo z ljudmi. Palata nauke, Beograd

Prva oddaja nove sezone, v njej pa naši najuspešnejši dijaki! 365.rtvslo.si/arhiv/ugrizn...

SNG Drama, predstava Zdravnica. Odlična!

Koliko hrane pustimo na krožniku? Jaz skoraj nič. Drugače pa je bilo v osnovni šoli! Projekt Šolski krožnik spremlja na primeru 200 učencev iz štirih OŠ, dveh iz mestnega in dveh iz podeželskega okolja, koliko hrane zavržejo in zakaj?

Četrtek je dan za znanost!

Knjiga je orožje, vzemite jo v roke. 23. april je svetovni dan knjige.

Velikonočnica

Vonj starih predmetov analizirajo z masnim spektrometrom. Vendar tehnologija ni dovolj! Vohači so ključni za odkrivanje subtilnih vonjav, ki jih masni spektrometer morda niti ne zazna. Med pogovorom s prof. Matijo Strličem sem se preizkusila, ali bi bila dobra vohačica. Ni mi šlo slabo!

Na Japonskem so identificirali 100 najznačilnejših vonjav te dežele. Med njimi tokijska četrt, znana po trgovinah z rabljenimi knjigami, tulipani in vonj po žveplu v dolini z vročimi vrelci. Katere vonje bi dali na seznam slovenske kulturne dediščine? Jaz bi vonj sena in praženega krompirja! ☺️

Še zadnje priprave pred snemanjem. 🙂 Pri nas se pripravljamo vsi, novinarke in gostje. Prof. Matija Strlič je govoril o ohranjanju zgodovinskega vonja. Ob 17.15 vabljeni k ogledu oddaje.

Četrtek je dan za znanost!

V nedeljo in ponedeljek so južni vetrovi k nam prinesli saharski prah. Nova pošiljka saharskega prahu bo prispela v četrtek. O tem, kako saharski presek pride do nas, je v naši oddaji pred skoraj štirimi leti odlično razložil dr. @zigazaplotnik.bsky.social. Vse je še vedno tako, kot je povedal. ☺️

Koncert MGL&AGRFT: DIVJE. V Kinu Šiška.

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran izvaja na pomolu v Ankaranu poskus. Prosim, ne premikaj!

Četrtek je dan za znanost!

Poraba brezalkoholnih vin v svetu narašča, še posebej v Nemčiji, ZDA in na Japonskem. Kako pa je s tem v Sloveniji? Sommelier Valentin Bufolin. Ugriznimo znanost, Brezalkoholna vina, 17.15 na TV SLO1!

Vino je pijača z večtisočletno tradicijo, del naše kulture in kulinaričnih užitkov. Bo to veljalo tudi za brezalkoholna vina? Kako se dealkoholizirana vina ujemajo s hrano? Odgovorja izkušeni sommelier Valentin Bufolin. Ugriznimo znanost, Brezalkoholna vina, 17.15 na TV SLO1!

Alkohol je naravni konzervans, ki desetletja ohranja kompleksnost in aromo vina, klasična vina dosegajo vrhunec s starostjo. Pri dealkoholiziranih pa alkohol odstranimo. Kako stabilno je tako vino, kakšen je njegov rok uporabe? Prof. Tatjana Košmerl z BF UL. Brezalkoholna vina, 17.15 na TV SLO1!

Poznamo tri tehnologije, kako iz vina odstranimo alkohol: obratna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija. Kakšna je kemična sestava vina po odstanitvi alkohola? Prof. Tatjana Košmerl z Biotehniška fakulteta UL. Ugriznimo znanost, Brezalkoholno vino, 17.15 na TV SLO1!

Vino je ena od najstarejših in najbolj razširjenih pijač na svetu. Osnova ostaja nespremenjena: sladkor iz grozdja se fermentira v alkohol, kar ustvarja okuse in arome. Poznamo veliko sort grozdja in različne vrste vina. Kaj pa se zgodi, ko iz vina odstranimo alkohol? Je to še vino?

Danes je svetovni dan ledenikov. Pripenjam dve oddaji, vredni ogleda. Prva govori o tem, kam odteka voda s Triglavskega ledenika in kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo Druga pa o tem, kako se spreminja Arktika in kaj to pomeni za ves svet.

Prof. Andrej Košir s FE UL meri matematično anksioznost v realnem času z velikostjo zenice, elektrodermalno aktivnostjo kože, položajem telesa in srčnim utripom. Model strojnega učenja iz teh podatkov ocenjuje trenutno matematično anksioznost. Uporabili pa bi ga lahko tudi za napovedovanje.

Raziskave kažejo, da 20% - 25% otrok doživlja zmerno do visoko stopnjo matematične anksioznosti. Dr. Mateja Hudoklin s Svetovalnega centra Ljubljana z vprašalniki določa matematično anksioznost in pomaga otrokom, da se z njo spopadejo. Nove tehnologije poučevanja in učenja, 17.15 na TV SLO1!

Tudi z igranjem video igre se je mogoče učiti geologije. Raziskovalci GeoZS in NTF UL so nadgradili igro Minecraft, pri kateri igralci gradijo v 3D svetu. Kamen so nadomestili s 30 različnimi vrstami kamnin, dodali so geološke procese in procese pridobivanja surovin. Rok Brajkovič z GeoZ Slovenije.

Dr. Ocepek v pouk uvaja UI. Z njeno uporabo so analizirali prejšnja tekmovanja za pesem evrovizije in pravilno napovedali zmagovalca. Letos tega še niso naredili. Ali pa nam ne želijo pokvariti užitka ob gledanju. 🤔 Ugriznimo znanost: Nove tehnologije poučevanja in učenja, 17.15 na TV SLO1!

V osnovni, srednji šoli in na fakulteti sem imela odlične učitelje. Kako dobri bi šele bili, če bi imeli na voljo sodobno tehnologijo! Z veseljem pa bi bila v razredu dr. Uroša Ocepka, kjer se seveda učijo, ampak delajo tudi zanimive projekte. Nove tehnologije poučevanja in učenja, 17.15 na TV SLO1!

Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti #znanje #znanost #ugriznimoznanost #znanstvenice

Ženske v znanosti so pogosto manj prepoznane in nagrajene, redkeje so predlagane za prestižne nagrade in jih manjkrat prejemajo. Med 1901 in 2024 je Nobelovo nagrado prejelo 65 žensk in 911 moških. O tem z dr. Kristino Žagar Soderžnik. Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti, 17.15 na TV SLO1!

V EU je le dobra tretjina diplomantk na področjih STEM. V preteklosti je bil ta delež še manjši. Prof. Spomenka Kobe je bila na področju raziskovanja redkih zemelj za magnete dolgo edina ženska. Kako vidi prihodnost tega področja? Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti, 17.15 na TV SLO1!

V EU je le dobra tretjina diplomantk na področjih STEM. V preteklosti pa je bil ta delež še manjši. Prof. Spomenka Kobe je bila na področju raziskovanja redkih zemelj za magnete dolgo edina ženska. Kako vidi prihodnost področja? Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti, 17.15 na TV SLO1!

Delo Annie Jump Cannon, ameriške astronomke, je bilo ključno za sodobno klasifikacijo zvezd. Ko je začela, je v treh letih razvrstila 1000 zvezd, leta 1913 pa je lahko obdelala 200 zvezd na uro. O ženskah v astronomiji s prof. Andreja Gomboc. Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti, 17.15 na TV SLO1!

Caroline Herschel je bila nemško-angleška astronomka in mlajša sestra Williama Herschla, ki je odkrila 8 kometov in več meglic. Pozneje so nanjo pozabili, njene dosežke pa pripisali njenemu bratu. O ženskah v astronomiji s prof. Andrejo Gomboc. Ugriznimo znanost: Ženske v znanosti, 17.15 na TV SLO1!

Četrtek je dan za znanost!

Prejšnji teden sva z Miho Slapničarjem zamenjala vlogi. 😀 Mislim, da nama je šlo dobro! 😉

Znanost o humorju #znanost #ugriznimoznanost #znanje #humor #živali

Humor v politiki ni le zabava, temveč močno orodje za oblikovanje javnega mnenja, mobilizacijo in pridobivanje političnih točk. 📌 Zakaj nekateri politiki postajajo komiki, komiki pa politiki? O tem s prof. dr. Tanjo Petrović (ZRC SAZU) v današnji Ugriznimo znanost!

Humor se razvija skupaj s tehnologijo – od stripov in skečev do mimov in viralnih videov. Kako digitalizacija vpliva na našo percepcijo humorja? 🎙️ Izar Lunaček o memih, internetnem humorju in vplivu digitalizacije danes v Ugriznimo znanost na TV SLO 1!

Humor je orodje za raziskovanje realnosti, povezovanje in celo preživetje v najtežjih razmerah. Je lahko ključ do boljšega razumevanja znanosti? In zakaj se ga včasih ne jemlje resno? Prof. dr. Urban Kordeš s Centra za kognitivno znanost razkriva globoko psihološko in družbeno vlogo humorja!

Podgane se smejejo, opice dražijo in delfini šalijo. 🐭🐵🐬 Humor ni le človeška domena! A kako smo prešli iz smejalnih družb v svet memeov na zaslonih? Digitalizacija je humor spremenila – a kaj to pomeni za družbo? In ali nas lahko politični humor premakne k dejanjem? Več v Ugriznimo znanost!