Včeraj sem pol koncerta presedela na stolu pri vratih, četrt pa zunaj na čiku. Emšo.

Službena hoja po jajcih. Nadgradnja privatne.

Grem pet. Z bolečim hrbtom in kolenom, ampak za to početje hvalabogu rabim glasilke.

OMG, sanjala sem, da smo nastopali na MMS in ko sem šla na oder, sem se spomnila, da pravzaprav ne znam besedila in potem sem si rekla, kurc, se bom pa kej izmislila. In potem sem se žal zbudila, me pa strašno zanima, kako se je končalo. 😁

Na intenzivkah, ko smo po dolgem času lajnale Na oknu, sem se spomnila, da sem še kot mula prepevala: "...in vriskoma vrgel bo Titota v zrak, ko stopil čez tvoj bo prag." Še ena za v zbirko.

Šefica mi je prišla poročat, da danes ni prelomila špagetov. Zadnjič sem jo najurila, da kaj da počne, ker vsakič, ko to stori, pade Italijan z vespe.

Parkrat so na FB naleteli name zapisi, česa vsega ne smemo reči žalujočim in se mi zdi, da smo v vsej politični korektnosti tako poblazneli, da glava peče. A zdaj bomo pazili na vsako besedo in hodili po jajcih okrog človeka, ki mu je kdo umrl?

Gabor Mate, buh mu dej zdravje, me dela tako strašno zaspano.

Photo of the day...

Nepojasnjeno hujšanje. Ta fenomen se me dosledno izogiba. Saj ne, da si ga želim, ampak ko sem nekoč med trebušno gripo mlatila kruh s panceto, sem pomislila, da to pri meni preprosto ne pali. In da bom že z nogo in pol v grobu, če me trefi.

"Kot dodaja, je sam sedel blizu srbskega državljana, ki je bil močnejše postaje, ..." Železniške, verjetno.

Med ustanoviteljicami in prvimi članicami ŽPZ Kombinat smo 4 (z besedo: štiri) teologinje. Dejmo to malce prežvečit, pa razmislit, preden pljuvamo vsevprek po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ja?

Enkrat sem ga že lepila tu, pa ga ponovno. Komad z jajci. Upam, da ga bomo zmogle zapet z vsaj pol toliko energije kot ženske na posnetku. 🥰

Če bi energijo, ki jo porabim za organizacijo življenja, pa vse dolge minute buljenja v prazno pretvorila v kurjavo ...

Danes bi ta holivudska žena praznovala 77 let. Čin čin, mati, pridi kaj v sanje!

Ok, opažam, da imajo inceli rahlo težavo z mano. Danes me je pošolal mlajši moški z brčicami, ki je letel čez prehod (z biciklom), ko je imel rdečo luč in se mu je zazdelo, da čakam na zeleno malce preveč na njegovem voznem pasu.

En velik blagoslov tistemu, ki se je spomnil, da se lahko gel za ultrazvočne preiskave pogreje. Čeprav... moj pokvarjeni možgan mi je sugeriral, da je treba med tem razmišljati o raznih kurbarijah in mi je šlo malce na smeh, ko je dohtar, hm, špricnil na trebuh. 😂

Če bi bila starš, bi bila stoposto helikopterski, ker sem prej nečaku poslala sms s podrobnimi navodili, kako se izstopi z vlaka in katera postaja je prej. In da ne sme noreti dol s perona, preden preveri, če ne pelje kak vlak mimo. In da naj javi, ko pride domov. 😁

Sicer prijeten tip ima silno potrebo, da v vsakem stavku (ko se pogovarja z mano) vsaj enkrat izreče moje ime. A je v tem kakšna psihološka fora? Trpi za zgodnjo demenco? Me poskuša "nadvladati"? Avtomatsko mi začne trzati veka. Evo, še ena iz zbirke "Tega ne prenašam, mrš u kurac". 🙂

Moj fen ima tako dolg kabel, da ga lahko vržem v banjo.

😁

Nečakov raport: "Šula je velika za popizdit. Najdu sm si badija. Malca je bla dns zanič, ampak v sredo je mlečni riž, hvalabogu." 😁 Niso ga počečkali.

Hudo nepopularna ugotovitev: poznam že dve osebi ženskega spola, ki sta se dokočno rešili hudih glavobolov potem, ko sta izločili cuker iz prehrane. Hm.

To dete, ki sem mu kot dojenčku prepevala Dečija pesma od Discipline Kičme in mu skozi življenje natrosila milijon neumnosti, gre jutri v prvi letnik srednje. Srečno, nečak! ❤️‍

Včeraj sem na prehodu za pešce prešerno pozdravila človeka, ki ga je možgan opredelil za soseda, pozabil je le na drobno razliko, in sicer, da je sosed kakšnega pol metra višji od pozdravljenca. Človek je živahno odzdravil. Klinc, imejmo se radi, pa to.

Mlajši moški, ki se je potrudil, da mi je pred Namo stopil direkt pred kolo in sem malce sunkovito zabremzala, me je pošolal: "Tam je kolesarska" in kazal na cesto, kjer so običajno nagužvane trole in samomorilski pešci. Hvala srček, to sem rabila za jutranji mir.

Razmišljam, da bi zapustila neko inštitucijo. Grem malo predihat, ker nimam še boksarske vreče.

A gre še kdo v četrtek po tretji odmerek v UKC? @matejalebic.bsky.social, so ti poslali depešo? 🙂

Danes na sporedu žaloigra: Sprašujem se o smislu vsega ali Prvi dan v službi po dopustu.

Zveni neverjetno, ampak v Čepovanu sem se podhladila. Najprej na žurkici, potem pa še na nastopu. Včeraj sem šla spat v volnenih štunfih. Penitenziagite, konec se bliža.

Amen.

Ponoči mi je nekdo presadil možgane in jih nadomestil z možgani kavčinje. Odvrtela se mi je mantra: "Koji kurac?!", "Ni mi treba!" in "Grelc za vodo moram spucat!" In me je izstrelilo iz postelje. Vem, čudno zaporedje, ampak polna sem delovne energije.

Vabljeni! 🥰

Ko se vse moje visokofunkcionalne motnje spustijo na nižje funkcije, si predvajam Cuts From The Crypt. Zelo naglas. Uho trpi, ampak možgan/srce začne utripati v pravem ritmu.

Nekaj sem se lotila pisarit o družinici z bloka, ki se nonšalantno s svojimi bicikli razbohoti po zelo majhnem parkirplacu za kolesa, ampak, hej, kurc vidi vse skupaj, prestara sem za prevzgajat že vzgojeno.

Umrla.

Na lajni se mi poleg sledencev valjajo še mačke, psi, zajci, anime in kosmati tipi v tangicah, ki napenjajo riti. Zdej... ne vem, kako gre logika modrega neba, ampak podarim kosmate tipe v tangicah, za odvoz poskrbite sami. Lep lp.

Terence Stamp je bil lep človek.

Zanimiv občutek v črevih (ne nujno dober), ko vidiš, da znani ljudje lajkajo hvalisanje "izposojevalcev". Razen par oguljenih fraz: "Svoji k svojim" in "Vse se vrača, vse se plača", mi nič drugega ne pade na pamet. Mrš.

Frišna tašča Bezos pa ni dolgo zdržala.

Kos reklame, ki zveni kot napoved kakšne nove grozljivčice.

Še ena poslovna ideja: obrazna joga na bazi vokalov. Kako jo izvajamo? Postavimo se pred ogledalo, si pogledamo globoko v oči in s pretirano mimiko 100x izgovorimo: bOlI mE kUrAc. Ko zaključimo vajo namočimo ksiht v posodo vode z ledenimi kockami za 10 sekund (ponovimo 5x).

Če se xenomorphi ne bi tako hudičevo slinili, bi jih sigurno imela za domače živali.

Apdejt: VSEGA je zmanjkalo. Tastar je očitno en teden živel od mane in podobnih božjih izdelkov.

Zmanjkalo mi je paštete.

Nisem fotkala, ampak danes sem skonzumirala bozanske njoke z golažem v gostilni Stara pošta v Permanih (Hrvaška). Nabito folka in tudi ostala hrana je izgledala izjemno apetitlih, poznavalci trdijo, da je tako. Vroče priporočam. 🥰

Adijo Čehi, ocvrti dojenčki, Stella, lastovke, prečudovitih 23 stopinj toplo morje, Hercegovka, ki je s tulečim glasom pregnala pol plaže, pizza v Bonaci, Bebek, gradbinci v bližini in ognjemet, ki mi je povzročil lažji panični napad. Sve u svemu - bilo je lepo. 🥰

Imamo tu morda kakšnega uradnega prevajalca za nemščino? Pogodbo o prodaji stanovanja bi rabila iz slovenščine v nemščino. Lahko poiščem na spletu, a še raje plačam nekomu, ki mi je ljub.

Grozdje, prestice in Stella Artois za večerjo.