Tesno skupaj sta sedela. Ni ju zeblo. V bujni travnik sta gledala. Poln barv in opojnih vonjav. Čebele so delo imele. Druge žuželke so navdušeno brenčale. Pomlad je svoje naredila. Z droga sta pojedino opazovala, ki jima jo je pripravila.

Ni bilo reke, da bi gregorčke spuščali. Pomlad se je brez ceremonije pojavila. Skoraj neslišno, kot nekdo, ki ne mara pozornosti. Nekega dne ga je žvrgolenje ptic prebudilo.

“Pravijo, da se ptički ženijo,” je zjutraj ob kavi odsotno pripomnil. “Ja,” mu je s podobno vnemo odvrnila. Oba sta ven gledala, ptice na vejah opazovala. “Nekdo zunaj je srečen,” sta se oba strinjala.

NEZASLIŠANO! Stanje moderne družbe je zaskrbljujoče! Vam povem! Sledi mi za več življenjskih RESNIC! 😂

“Odkar sem s tabo, letim!” “Mene pa pristanek skrbi ...” “Če bi se ptiči sekirali s pristankom, ne bi nikoli vzleteli.”

Za valentinovo so gesto Ljubezni pričakovale. Od njega je niso dobile. Bil je po starem. On je ljubil za gregorjevo.

Meliti smo zaupali. Tolsta ženska, nam je stregla že vsaj 20 let. Prijazna, "še eno rundo" je vedno odobrila in prekinila vsak prepir. V njeni izmeni ni bilo pretepov. Vsako leto je par gostov izgubila. "Nehali so pit," nam je z nasmeškom potožila.

Če si ji danes pozabil nameniti tisto malo pozornost, je še čas. 😎 Če si pa na drugi strani, je še tudi ... 1/🌸

Uspelo jim je. Prepričali so jih. Močno vojsko so ustvarili. 1/🌸

Bolel jo je hrbet, zapestje desne roke, biceps na levi in obe koleni, ampak se ni pritoževala. Meteorološka pomlad je bila v razcvetu in dovolj je odlašala. Zimo bo iz stanovanja pregnala, tudi če bo v smeti zato odletelo pol skrbno nabranega imetja!

Rad se vračam k njej. Všeč mi je njen vonj. Diši ženstveno ... Spontano, sveže, pomladno, divje in pomirjujoče.  Diši po domu. Rad se vračam domov.

Njuna ljubezen je prišla kot marčevski sneg. Prišla je, ko so že vsi pričakovali toplino prihajajoče pomladi. Upali so, da se ne bo obdržala. Kot marčevski sneg.

S hitrostjo 300.000 km/s je treščil vanjo in ji narisal nasmeh. Sončni žarek kot drugi, ampak ona ni bila več ista. Pomlad je v njej nekaj premaknila, jo spremenila.

Bil je zima, ona poletje. Najlepše sta se imela spomladi, jeseni sta si pavzo vzela.

Njuna zgodba, obnova. Poljubi z okusom čunga lunge. Poljubi z okusom viskija in vina. Poljubi z okusom čokolade. Poljubi z okusom kave. Poljubi, brez okusa, ampak z aromo ljubezni. Poljub.

Zimska burja. Par ob morju, navdušeno stopica proti njej. Roki tesno povezani v objem prstov. Oči so samo še ozki reži. Zobje polni peska in soli razpršenega morja. Krivda ljubezenskih nasmehov in toplih lahkotnih besed.

Nekoč je mislil, da se ljubezen šteje le v njenih orgazmih.

Toplo je! V več smislih! Predvsem tistih pozitivnih. Ker to rabiva. 1/🌼

Njuna ljubezenska zgodba je bila strastna, kot poletni nalivi. Trajala je dolgo, kot poletni nalivi.

Vzel si je psa, da ne bi bil več razočaran v ljubezni.

"Reci ji, da je lepa in se poigraj z njenimi lasmi." Stričevi ljubezenski namigi so bili vedno zelo enostavni in predvsem vintage.

"Nono, imaš kakšno skrivnost kako dobiti pravo ljubezen?" "Ljubi jo, kot da je tvoja zadnja."

Ljubezenske pesmi, ki jih je napisal le zanjo, skrbno hrani v mapi Spam.

Po vsem tem času jo še vedno navdušijo tiste male stvari ... Kot prhljaj, ki mu je z brade na majico padel, ko si je med razmišljanjem brado česal. On tega ne razume, je pa vesel, da je to ne moti. "Očitno ljubezenski filter še deluje", si misli. Zato se bo še malo potrudil. Se splača.

Nujna ljubezenska zgodba je do polne stabilnosti napredovala. Zadnjo težavo sta z dišečo svečo odpravila. Kopalnica je po vanilji dišala.

Izgubljen na morju. Izgubljen v vesolju. Izgubljen v času. V ljubezni, izgubljen. Izgubljenih besed. Brez besed. Izgubljen.

Prejšnji vikend je bil divji - presekala sta se pust in valentinovo. Ampak nisem ju želel mešat, zato šele to objavo posvečam cvetličarjem in njihovim prijateljem. 1/🌹

Batman, temačni opazovalec, grobi odrešitelj. Imel je tisti pogled, ki gre skozi ljudi. Senca v hodniku. Večino časa pasiven. Prisoten, a ne vsiljiv. Kot opomnik, ki zahteva red. Razen, ko so ga v akcijo poklicali. 1/🎭

Bil je profesionalni kurent in prostovoljni gasilec. Dve maski je nosil. Dve vlogi igral. Divje razposajen in preudarno odgovoren. Za pusta je oživel in se še mesece pobiral. “Preveč nazdravljanj,” je razlagal. Ob krizi pa se je brez obotavljanja v boj z ognjem podal. 1/🎭

Čudno je bilo. Stali so v vrsti na blagajni. Ljudje z maskami so bili nekam neučakani. "Zakaj jim je dolgčas, ko pa nosijo tako fajn maske?" si je mislila. Predstavljala si je, kakšni so pod maskah in ali so njihove duše kaj podobne likom, ki jih sedaj tako ponosno nosijo.

🎭 𝗣𝘂𝘀𝘁 lahko zlorabijo samo najbolj podli zlikovci! Zato smo tu, 𝗯𝗮𝘁𝗺𝗮𝗻𝗶, da zaščitimo svet pred njimi! 🦇

Lahko mi je tvoje telo v poezijo pretvarjati.

Deklica je h kipu na trgu rumeni cvet položila. Ni bilo proslave, ni bilo kamer. Le ona in ... On. 1/🧵

Pomemben dan za slovenstvo. Pozitiven dan, da se spomnimo in opomnimo, zakaj smo pozitivno posebni in samem središču dogajanja ... Čeprav smo "majhni" in govorimo jezik, ki ga uporablja le peščica ljudi. ✊

Prešerno se je naslonil na šank, se nasmehnil mladi natakarici, ki je ravno pospravljala kozarce, in skorajda zakričal: "Danes je moj rojstni dan! Julija, nazdravi z mano!" 1/🧵

O njej je pisal, ker ni znal peti, da bi ji pod oknom prepeval. Pa tako starši niso vedeli, da berejo romance o svoji hčeri.

Na vrhu zaletišča stoji. Navdušeno prestrašena. Domače piskanje v ušesih. Pip, pip. Sekunde se odštevajo. Misli so fokusirane. Pip, pip, pip. Tako kot je fokusirala vsak trenutek svojega življenja doslej. V cilj, v hitrost, v zmago. Pip, pip, pip. 1/⛷️

"Katere športe boš spremljal na zimski olimpijadi?" "Curling." "Curling?! V tem športu nimamo nobenega!" 1/🥌

Katerih športov na OI ne smem zamuditi?

Bil je tretja generacija – tretja po Prelomu, a prva brez znanja iz preteklosti. Njegovi prastarši so bili iz zlate generacije. Imeli so varnost, mir in znanje na dosegu misli. Imeli so naprave, ki so jim brale misli jim razlagale, kako deluje svet.

Včeraj je bil dan izobraževanja. Vsak dan je znanje manj cenjeno. Znanje je trn v peti. Vsak dan bolj. 📖

Pride domov, zunaj je že tema. Spet je dan zamudila. Kot ponavadi. Sezuje čevlje, jih brcne ob steno. Plašč odloži na stol, ga ne obesi. Kot ponavadi. Odpre hladilnik. Ponovno ugotovi, da mora v trgovino. Nekaj si na hitro skuha in poje na kavču. Kot ponavadi.

Prekleta stenska ura! Tik tak. Tik tak! Fajn božično darilo, ko sva še prijatelja bila. Tik tak. Tik tak! Prekleti jaz, ki sem nehal pit! Tako lepo je bilo konec leta. Žurke ... Prijatelji, kul neznanci ... Ne spomnim se, kako sem do novega leta prišel? In do tega trenutka ...

Ni mogla zaspati. Morilo jo je na desetine misli. Ideje, skrbi in strahovi. Vrata so zaškripala. Na posteljo je skočil Miki. Stisnil se je k njej in tiho začel peti. Ko se je zjutraj zbudila, je maček še vedno ležal ob njej. Pogledal jo je in ponovno začel presti.

Zahteval je spremembe, zahteval je pravico ... Revolucijo! Bentil je nad krivicami ... Nato se je na Popu končno začel film in bojišče na kavču se je ponovno umirilo.

Po treh tednih novega leta je ugotovila, da se v novem letu nič ni spremenilo. Pa toliko energije je že vložila v to ... Planila je v jok.

Jutri je najbolj žalosten dan v letu, statistično gledano. Vse ready, da ga premagaš?

#2025

Valentinovo sta v postelji preživela. Vroča in potna. Tudi mišice so ju bolele. Romantično sta gripo prebolevala. #r2025

Stopil je do nje: “Živjo!” “Pssst, berem,” je siknila. Bila sta v knjižnici. “Eno poglavje preživi z mano,” ji je z nasmehom knjigo zaprl. #r2025